Za relativno vrednotenje (vrednotenje na podlagi primerjave temeljnih kazalnikov) moramo:

  • Poiskati primerljiva podjetja, katerih vrednost je že znana oz. ocenjena.
  • Določiti kazalnike, ki jih je smiselno primerjati z ocenjevanim podjetjem.
  • Izračunati vrednost ocenjevanega podjetja, ki je glede na te kazalnike sorazmerna z vrednostjo ostalih podjetij.
  • Analizirati smiselnost in vzroke odstopanj med kazalniki primerljivih podjetij.

Relativno vrednotenje je lahko zelo hitro in je večinoma enostavnejše od računanja sedanje vrednosti koristi iz podjetja. Lahko pa je tudi zahtevnejše, saj lahko ustrezne prilagoditve računovodskih in drugih podatkov zahtevajo poznavanje tako panoge kot celote, kot poslovanja posameznih podjetij in njihovih različnih poslovnih modelov.

Pogosto uporabljeni mnogokratniki za relativno vrednotenje:

  • P/E – razmerje med ceno delnice in dobičkom na delnico (Price/Earnings Ratio)
  • P/B – razmerje med ceno delnice in njeno knjigovodsko vrednostjo  (Price/Book Ratio)
  • P/S – razmerje med ceno delnice in neto prihodki od prodaje na delnico (Price/Sales Ratio)
  • P/CF – razmerje med ceno delnice in denarnim tokom na delnico (Price/Cash Flow Ratio)

Podatki za izračun kazalnikov so običajno:

  • Zgodovinski kazalniki: pretekli dobički, knjigovodska vrednost…
  • Ocenjeni kazalniki: ocenjeni dobički, knjigovodska vrednost…

Pogoste prilagoditve podatkov:

  • Pretvorbe med računovodskimi standardi (IFRS, USGAAP…).
  • Vrednotenje zalog (FIFO, LIFO…).
  • Načini amortizacije dolgoročnih sredstev.
  • Kapitaliziranje (stroškov razvoja, leasingov…).

Pogoste prilagoditve vrednosti (dodatki/odbitki):

  • Za kontrolni delež.
  • Ne-likvidnost.
  • Zadolženost.
  • Državno/regijsko tveganje.
  • Nad-/pod-povprečno tveganost…